O nas

Zveza kulturno-umetniških in literarnih društev Modro-bela ptica
Kotnikova ulica 2
1000 Ljubljana
Slovenija
Matična št.: 4049454000
Davčna št.: 30631394 (V skladu s 1. odst. 94. člena ZDDV-1 nismo zavezanec za DDV.)
E-naslov: info{at}knjigarna-bookshop.eu

Prodajalci

Prodajalec je pravna oseba, ki izstavi račun za naročeni izdelek ter pripravi in kupcu odpošlje pošiljko z naročenim blagom. Prodajalci v spletni knjigarni www.knjigarna-bookshop.eu so Zveza Modro-bela ptica in njeni poslovni partnerji (gl. seznam prodajalcev v Splošnih pogojih poslovanja).

***

O spletni Knjigarni Zveze Modro-bela ptica

Knjigarna Zveze Modro-bela ptica je neprofitna spletna knjigarna, ki povezuje manjše, neodvisne in neprofitne založbe, ki izdajajo (povečini s pičlo državno podporo ali brez nje) kvalitetno izvirno in prevodno leposlovje ter literaturo s področja humanističnih ved, ter jih podpira, tako da jim v smislu samoorganizacije in v skladu z načeli poštene trgovine nudi ugodne pogoje sodelovanja: zaradi nizke provizije večino izkupička od prodaje prejmejo založbe (tj. »proizvajalci« knjig in ne posrednik). Z vsakim nakupom v naši skupni knjigarni torej neposredno podpirate delovanje neodvisnih in neprofitnih založb, posredno pa seveda tudi njihove avtorje, prevajalce in druge sodelavce.

Naša knjigarna je prijazna tudi do kupcev. Ker kupujete tako rekoč iz prve roke, vam založbe lahko ponudijo višje popuste, kot bi jih dobili v drugih knjigarnah. Poleg tega vam za vsak nakup podelimo nagradne točke, ki jih lahko, ko jih zberete dovoljšnje število, uporabite za nakup knjige ali zgoščenke.

Zahvaljujemo se vam za izraženo zaupanje in podporo!

***

O Zvezi Modro-bela ptica

Zveza kulturno-umetniških in literarnih društev Modro-bela ptica (skrajšano ime: Zveza Modro-bela ptica) je bila ustanovljena leta 2012 z namenom povezovanja neprofitnih in neodvisnih društev in založb, da bi lažje obstali na trgu.

Z imenom zveze se navezujemo na dva podobna projekta iz slovenske zgodovine – na neodvisni založbi, ki sta delovali v obdobju med dvema vojnama in sta s številnimi inovativnimi rešitvami uspešno izvajali svoje založniške programe in vizijo: Belo-modra knjižnica (1927–1941) in Modra ptica (1929–1941).1

Založba Belo-modra knjižnica, ki so jo ustanovile in vodile ženske (predsednica Minka Krofta, sodelavke Silva Trdina, Milena Mohorič, Marja Boršnik, Erna Muser, Minka Bahovec, Eleonora Kernc, Minka Gašperlin idr.), je sistematično izdajala izvirno slovensko otroško literaturo ter leposlovna in znanstvena dela slovenskih avtoric (med drugim zbrano delo Zofke Kveder, izbrane pesmi Vide Jeraj itd.).

Revija in založba Modra ptica se je usmerila predvsem v izdajanje prevodnega leposlovja in izvirnih znanstvenih del, s čimer so njeni snovalci in sodelavci (Janez Žagar, Vladimir Bartol, Rajko Ložar, Pavel Debevec, Silva Trdina, Milena Mohorič idr.) želeli slovenskim bralcem razširiti obzorje in jih vzgojiti v svetovljane.

Omenjeni založbi sta se, kot je v svoji raziskavi ugotovila Taja Kramberger,2 povezovali in si v marsičem pomagali. V tem duhu povezovanja in sodelovanja želi delovati tudi Zveza Modro-bela ptica.

Opombe:
1 Vsi podatki o Belo-modri knjižnici in Modri ptici so povzeti po: Taja Kramberger, Memorija in spomin, zgodovinska antropologija kanonizirane recepcije (študija primera revije Modra ptica. Bartol z Vidmarjem), doktorska disertacija (Koper, 2009) in po knjigi Taja Kramberger, Drago Braco Rotar, Nevidne evidence: misliti idola tribus (Ljubljana: Sophia, 2011) – 3. poglavje: Kdo je za koga reprezentativen in zakaj? Kratka analiza literarnega polja v Dravski banovini s posebnim ozirom na založniške aktivnosti Belo-modre knjižnice in založbo ter revijo Modra ptica, str. 99–175.
2 Taja Kramberger, Memorija in spomin, str. 845–849.