Ivana Dobrakovova: Bellevue

Ivana Dobrakovová
Bellevue
Prevedla Diana Pungeršič
Jezik: slovenščina 
Št. strani: 216
Format: 129x198 mm
Vezava: mehka 
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2026
Zbirka: Eho, 32
ISBN 978-961-7236-14-9

Bellevue se začenja kot družbeni roman, ki obeta privlačno in sočno zgodbo, kakršne lahko pričarajo le tople poletne noči, sploh tiste, ki jih doživimo v cvetu mladosti in daleč od doma. Devetnajstletna študentka Blanka se namreč iz domače Slovaške med počitnicami odpravi na mednarodni tabor v Marseillu, kjer kot prostovoljka dela v centru za invalide Bellevue. Vroče poletje, izleti na plažo, prijatelji z različnih koncev sveta, mladostne simpatije, dobra volja in tovarištvo vzbujajo lahkoten občutek idiličnosti. Toda kmalu se v pripovedi pojavijo prve razpoke, sproščenost zamenja teža vsiljivih misli, ki jih v protagonistki sproži stik z drugim in drugačnim, in roman se začne prevešati v pravo pravcato psihološko srhljivko. Blanka je do okolice vse bolj nezaupljiva in sumničava, ljudi okrog sebe doživlja kot nevarne, celo sovražne. Odnosi z drugimi prostovoljci in stanovalci se tako začnejo zapletati, vzdušje postaja iz dneva v dan bolj zlovešče in na vsem lepem nič ni več tako, kot se je zdelo sprva. Blanka počasi zdrsi v svoj svet, v katerem se kljub obupanemu iskanju izhoda nezadržno izgublja. Miselni vrtinec, v katerega mimogrede potegne tudi bralca, jo privede na rob moči in možnosti, razkrije pa tudi, da je meja med normalnostjo in norostjo včasih pretanka.

Intenzivno dogajanje, ki se odvija predvsem v junakinjini duševnosti, je Dobrakovová mojstrsko ujela z domiselnimi jezikovnimi sredstvi. Tako kot se na tisoče koscev razletava Blankina psiha, se postopno drobi tudi njena pripoved. Če so njene misli sprva še ujete v zaokrožene stavke in povedi, ti postopoma razpadejo in se v resnici nikoli zares ne zaključijo. Iz prizora v prizor se brez predaha nizajo v poplavno reko in tako slikovito prikažejo doživljanje človeka v psihotičnem stanju. Toda knjiga ni le psihološki portret junakinje, avtorica z natančnimi potegi jezikovnega čopiča, ki besedišče črpa s široke palete vseh socialnih ravnin, pred bralcem naslika tudi stranske like, med katerimi ima osrednje mesto prav Slovenec.

Živ, slogovno razplasten jezik nas potegne vase kot deroč hudournik, da se težko odtrgamo od knjige, preden pridemo do konca.

Diana Pungeršič

Ivana Dobrakovová (1982) je slovaška prozaistka in književna prevajalka. Njen opus obsega zbirke kratkih zgodb Prva smrt v družini (2009), Toxo (2013) in Druge misli (2025), zbirko novel Mame in tovornjakarji (2018, slov. 2024), romana Bellevue (2010) in Pod torinskim soncem (2021) ter avtopoetološko knjigo Kaj se vam je pa zgodilo? (2024).

Strokovno javnost je prepričala že s prvimi objavami, o čemer pričata nagrada Jašíkove Kysuce (2007) za najboljšo kratko zgodbo mladega ustvarjalca in prva nagrada natečaja za kratko zgodbo leta poviedka (2008). S svojimi knjigami se je hitro priljubila med bralstvom, sledile pa so tudi nominacije in nagrade: prvenec Prva smrt v družini se je uvrstil med finaliste za osrednjo slovaško nagrado anasoft litera in ji prinesel nagrado Jána Johanidesa za najboljše prozno delo avtorja do 30 let ter nagrado nagrad. Za roman Bellevue je prejela nagrado Tatra banke za mladega avtorja (2011). Knjiga Mame in tovornjakarji je bila ovenčana z nagrado EU za književnost (2019). Njena dela so knjižno izšla v poljščini, češčini, madžarščini, bolgarščini, angleščini, arabščini, španščini, italijanščini, srbščini, makedonščini in nemščini.

Poleg tega je uspešna književna prevajalka iz francoščine in italijanščine, za prevod Carrèrejevega Ruskega romana je prejela nagrado Jána Hollega. Čeprav od leta 2005 živi v italijanskem Torinu, kamor se je preselila po zaključku študija prevajalstva in tolmačenja na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega, še vedno piše v materinščini in se prišteva k slovaškemu literarnemu krogu.

Diana Pungeršič (1984) je književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino, literarna kritičarka, moderatorka literarnih dogodkov in bralnega kluba. Prevaja leposlovje za otroke in odrasle. Leta 2016 je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu D. Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. Slovaško zunanje ministrstvo ji je leta 2018 kot kritičarki in prevajalki podelilo priznanje za izredne zasluge pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama. Istega leta je prejela Stritarjevo nagrado. Za prevod mladinskega romana Pes pa v smeh J. Šebeste je leta 2019 prejela priznanje zlata hruška. Leta 2023 je bila s knjigo B. Klárove in T. Končinskega Zatipk in Flek nominirana za nagrado Vasje Cerarja, istega leta je prejela nagrado P. O. Hviezdoslava, ki jo podeljuje Združenje pisateljskih organizacij Slovaške (AOSS). Intervjuje, recenzije in prevode objavlja v osrednjih literarnih revijah, na Radiu Slovenije in spletnih portalih.

Prelistaj knjigo:

• odlomek