Ben Okri: Cesta sestradanih (e-knjiga)

Roman Cesta sestradanih, za katerega je Ben Okri leta 1991 dobil Bookerjevo nagrado, je izrazit primer izvirne afriške postkolonialne literature, v marsičem pa ga je mogoče primerjati tudi z znamenitimi romani južnoameriškega ali indijskega magičnega realizma. Ni naključje, da ga kritiki postavljajo ob bok Salmanu Rushdieju ali Gabrielu Garcíi Márquezu. 

 

V romanu se skrajno naturalistični opisi geta in njegovih prebivalcev prepletajo z bogastvom domišljije plemenskih mitov in duhov, ki iz ozadja neprestano posegajo v kruto in tragično vsakdanjost. Zgodbo pripoveduje deček, ki z očetom, mišičastim težakom, požrtvovalnim dobrotnikom, sicer jalovim političnim aktivistom in nepremagljivim amaterskim boksarjem Črnim tigrom, ter materjo, cestno prodajalko drobnih artiklov, odrašča v eni sami sobi, v bednih in pogosto življenjsko nevarnih razmerah značilnega afriškega geta, kakršnih je vse polno na obrobju podsaharskih velemest ob gvinejskem zalivu. A čeprav živijo v skrajni bedi, se nikoli ne izneverijo družinski ljubezni in skrbi drug za drugega, globoko človeški poštenosti, gostoljubnosti in čutu za pravičnost. Skozi spretno prelivanje tostranskega sveta političnega nasilja in zlorab bogatih, življenja na robu izstradanosti, neprestane izpostavljenosti smrti po eni strani in po drugi vztrajnega poseganja tropsko razkošnega, a temačnega sveta animalističnih duhov, živih sanj in presenetljivih magičnih obratov nas pisatelj prepričljivo vodi skozi labirint enotne resničnosti, za katero nikoli ni jasno, kateremu svetu pripada. Ali kakor sam Okri zapiše v znamenitem zadnjem stavku romana: »Sanje so lahko vrhunec človekovega življenja.« 

 

Branje, od katerega se je težko odtrgati.

 

Iztok Osojnik

 

Ben Okri (1959) je pesnik, esejist in eden najvidnejših britanskih pisateljev afriškega porekla. Rodil se je v Nigeriji. Leta 1961 se je njegova družina zaradi očetovega študija preselila v London, čez sedem let pa se je zopet vrnila v domovino, kjer je oče odprl odvetniško pisarno. Kmalu zatem je izbruhnila državljanska vojna, ki je Okrija močno zaznamovala. Pisati je začel pri štirinajstih letih, svoje prve kratke zgodbe je objavil v revijah za ženske in večernikih. Konec sedemdesetih let se je preselil v Veliko Britanijo, da bi študiral primerjalno književnost na univerzi v Essexu. Tam živi še danes.

 

Izdal je deset romanov in več knjig poezije ter zbirk kratke proze in esejev. Zaslovel je prav s Cesto sestradanih (1991), prvim delom trilogije o nigerijski državljanski vojni, ki sta mu sledila še romana Pesmi očaranosti (1993) in Neizmerna bogastva (1998). Za svoje delo je prejel tudi številne druge nagrade in priznanja, mdr. mednarodno literarno nagrado Chianti Ruffino Antico Fattore (1993), kristalno nagrado Svetovnega gospodarskega foruma (1995), nagrado Premio Palmi (2000), naslov častnik reda Britanskega imperija (OBE, 2001) in mednarodno literarno nagrado Novi Sad (2008). Podelili so mu tudi več častnih doktoratov. Leta 2014 je sodeloval pri scenariju za film N: Norost razuma (rež. Peter Krüger).

 

Urban Belina (1981) je prevajalec, uprizoritveni in intermedijski ustvarjalec. Prevaja prozo, poezijo, dramatiko in strokovno literaturo iz angleščine, hrvaščine in srbščine. Je član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Avtorsko je sodeloval pri več dobro sprejetih in nagrajenih uprizoritvenih in interdisciplinarnih projektih, ki so bili predstavljeni po vsej Sloveniji in v tujini.