Matjaž Zorec: Fukscene

Matjaž Zorec
Fukscene
Spremna beseda: dr. Anže Okorn
Jezik: slovenščina
Št. strani: 192
Format: 129x198 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2023
Zbirka: Trans-, 5
ISBN 978-961-7020-83-0

Poeme sicer vsebujejo pornografske elemente, govorico in jezik, vseeno pa ne gre za pornografijo, kot zanjo ne gre pri igrivi robatosti poezije Milana Jesiha. Razmišljati o distinkciji med to in poemami pa predstavlja še dodaten bralni draž.

Spominjajo me … Ne, te poeme SO vse vesolje z vso svojo slo … Morda bi bilo bolje govoriti o mesolju? Zorčeve Fukscene so pornografska Biblija, v kateri besede dejansko postajajo meso, Visoka pesem na spidu. Kot bi avtor, pijan od ljubezni, pisal vse tja do delirija, kjer ljubavbav šepeta in kriči hkrati. Poezija, ki se vtika v prozo … in obratno! Pred očmi nam skačejo črke, ki fukajo kot zajci. Tukaj in tik pred zdajci: znanstvenofantastični »pr’ mucki trikotnik«, ki ima opraviti z vsemi – tudi »wannabe« – kurci tega sveta. Želja in njena povečini nedoumljiva nam povelja … Eros, rosna leta in mehke cure, ki nabrekajo od viagre; Snoopov Doggystyle oziroma po pasje ter karseda filmičen roman za odrasle; metafizično medbedrje; vsega preveč zaradi univerzalnega manka, ki se vtika v prostor-čas … Ukana fukanja, ki neskončno muči človeštvo in ostale živali. Ali satira ali satiriaza? Nenazadnje gre pri Fukscenah za poigravanje, ki ima opraviti z vsemi igrskimi kategorijami, o katerih je pisal Roger Caillois, srečo, bojem, posnemanjem in vrtoglavico.

Če je Foucault govorjenje o spolnosti povezal s spovednico in kavčem psihoanalitika, so Zorčeve Fukscene prej na strani osvobojene želje, ki jo je »napovedovala politika Anti-Ojdipa« Deleuza in Guattarija, in tako, ha, če si to le želim, morda tudi scenarij art filma za odrasle, nenazadnje se lahko že švoh poznavalec Zorčevega dela, ko se prebija skozi vse te telesne sokove, pogosto spomni njegove radijske oddaje Literarni incest na Radiu Študent … Zakaj riniti med filme, če gre pri v pričujočem primeru Zorca za poeme? Ravno zaradi seksualnosti, ki je vselej zgolj odklon – toda odklon od česa?

Ali ni pričujoče Zorčevo delo ravno neusmiljen boj z neizrekljivostjo nepoznanega v zahtevi? Absoljubno! Večkrat slišimo, da se določene ljubezni ne da opisati … Fukscene so zapisana želja v zvezi z neko ljubeznijo izreči še in še … Vse! So zev vezaja v sintagmi Anti-Ojdip; maska, ki zastira nekaj, česar ni! Morda so zgolj mesto, kjer ima mesto le še mesto mesenosti? Gre za gesto smrtno resnega humorja!

Anže Okorn

Matjaž Zorec (Trbovlje, 1986) je predvsem pisec; pesnik, pisatelj, esejist, kritik, avtor radijskih iger in radijski ustvarjalec. Poleg pisanja še urednikuje; bil je odgovorni urednik Radia Študent in urednik njegove redakcije za kulturo in humanistične vede. Leta 2015 je izdal pesniško knjigo Troheji (KUD Samosvoj), od 2018 je avtor literarne radijske oddaje Literarni incest.

Njegovo pisanje se fiksa z jezikom, jezik flešira širom njegovih verziranj, udejanjajoč in negirajoč, dvojno negirajoč predpostavljene nezmožnosti govorice, suflirajoč resnico v uho te srepe, zajebavajoče torture – literature. Svetništvo marksistične analne erotike. Sadistično jezikanje za mazohistično branje. Najbolj taka je ta knjiga. Te scene. Da ne rečemo, kakšne.

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo