Virginia Woolf: Plovba na široko morje

Virginia Woolf
Plovba na široko morje
Prevedla Jana Unuk
Jezik: slovenščina
Št. strani: 496
Format: 129x198 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2025
Zbirka: Eho, 31
ISBN 978-961-7236-15-6

Plovba na široko morje (1915), prvi objavljeni roman Virginie Woolf, je ženski bildungsroman z nekaj jasnimi cilji: predstaviti nepredstavljena življenja žensk, raziskati odnose med spoloma in vlogo ženske v družbi. Kaj mladi ženski preostane, če se noče ali ne more odločiti za zakon?

Rachel Vinrace na očetovi ladji prvič pluje v svet in vstopa v družbo predstavnikov svojega družbenega razreda, v katere je pogosto naperjena pisateljičina iskriva ironija. Junakinjina plovba čez ocean je moderna inačica mita, prehod v odraslost, vendar tudi odisejada brez poti nazaj. Rachel, vzgojena med štirimi stenami doma, v nevednosti o svetu, življenju in erotičnih odnosih, ni vešča besed, zato njene miselne procese spremljamo kot nedoločna občutenja in stanja podzavesti. More, ki jo preganjajo v sanjah, in odpor do moške telesne bližine namigujejo na globoko zakopano skrivnost, enako pa ostaja skrivnost tudi Rachel sama. Hkrati tudi njo muči nemožnost razumevanja, ki izvira iz ločenosti človeških bitij; hrepeni po prvinskem stanju povezanosti v eno, skupnosti po načelu podobnosti, in ne razlikovanja, pa najsi to celovitost uzira v pradavnini ali v skupnosti domorodcev v džungli. V Plovbi na široko morje smisel vznika tudi iz zamolčanega, zato ne preseneča, da je Rachelin zaročenec svoj še nenapisani roman naslovil Tišina. Rachel je junakinja po meri novega, eksperimentalnega romana, vendar številne literarne konotacije izdajajo tudi njeno vez z literarno tradicijo, predvsem z junakinjami Jane Austen.

Jana Unuk

Virginia Woolf, najpomembnejša pisateljica evropskega predvojnega modernizma in zgodnja predstavnica feminizma v književnosti, se je rodila leta 1882 v Londonu. Njeno mladost so zaznamovale številne smrti v družini in spolne zlorabe starejših polbratov. Po materini smrti leta 1895 je prvič zbolela za duševno boleznijo, ki jo je s presledki spremljala vse življenje. Izobrazbo si je pridobivala v očetovi bogati knjižnici, v letih 1897–1901 pa je obiskovala Kraljevi kolidž v Londonu. Leta 1912 se je poročila s pisateljem Leonardom Woolfom in leta 1915 objavila prvi roman, Plovbo na široko morje. Napisala je še vrsto romanov, med njimi Jakobovo sobo (1922), Gospo Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Valove (1931), Leta (1937) in Med dejanji (1941), in več esejističnih zbirk, mdr. Lastno sobo (1929) in Tri gvineje (1938). V strahu pred nemško invazijo in ponovnim duševnim zlomom se je 28. marca 1941 utopila v reki Ouse v bližini svojega doma v Sussexu.

Jana Unuk je književna prevajalka iz poljščine, angleščine in srbohrvaščine, urednica in lektorica. Iz angleščine je prevedla dela Virginie Woolf, George Eliot in Isaaca Bashevisa Singerja ter pesmi Mary Oliver. Iz poljščine prevaja poezijo 20. in 21. stoletja, med drugim Czesława Miłosza in Wisławo Szymborsko, ter klasično in sodobno prozo, od Bruna Schulza do Olge Tokarczuk, Pawła Huelleja, Andrzeja Stasiuka in mlajših avtorjev. Leta 2006 je prejela Sovretovo nagrado.

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo