Stanislaw Lem: Futurološki kongres

Stanisław Lem
Futurološki kongres: Iz spominov Ijona Tihega
Prevedla Tatjana Jamnik
Jezik: slovenščina
Št. strani: 184
Format: 130x200 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2024
Zbirka: Solaris, 10
ISBN 978-961-7236-00-2

V znanstvenofantastičnem romanu Futurološki kongres (1970) se znova srečamo z Ijonom Tihim, junakom slovitih Zvezdnih dnevnikov (1954; prev. Janez Zor, 1968). Kot je značilno za prejšnje prigode vesoljskega popotnika, je tudi ta pripoved polna bizarnih situacij, nepričakovanih paradoksov in absurdov, pa tudi jezikovnih akrobacij, ki jih Stanisław Lem z užitkom izvaja pri poimenovanju pojavov zamišljene resničnosti.

Tokrat se Ijon Tihi odpravi na znanstveno konferenco, ki poteka v fiktivni latinskoameriški republiki Costaricani. Futurologi z vsega sveta so se zbrali v hotelu Hilton, da bi na posvetu predstavili svoje zamisli, kako rešiti problem prenaseljenosti Zemlje. Lem ne bi bil Lem, če si ne bi pošteno privoščil znanstvenega diskurza in parodijo pritiral do grotesknih skrajnosti. Medtem ko učenjaki predstavljajo svoje referate, se v mestu začnejo anarhični izgredi in država za dušenje revolucije uporabi posebna plinska sredstva. Tihemu se začnejo dogajati stvari, ki si jih ne zna razložiti, toda ker je bil od nekdaj skeptik in pozoren opazovalec, ve, da je nekaj narobe. Postopoma odkrije, da je fizična realnost povsem drugačna od tistega, kar se kaže umu. Kolektivno utvaro povzroča t. i. psikemija, ki je oblast ne razpršuje le po zraku, ampak jo tudi dodaja vodi in kajpada distribuira v tabletah.

Britje norcev iz futurologije – psevdoznanosti v službi tehnokratov, ki se ima za znanost in je obsedena z »mejami rasti« in napovedovanjem katastrofalne prihodnosti z računalniškimi modeli, pri čemer pozablja upoštevati, da je človek ustvarjalno in sočutno bitje – je, kot je pri Lemu običajno, zgolj površinski sloj pripovedi. V globljih plasteh se odvija resno premišljanje o krizi vrednot v hedonistični potrošniški družbi in nagnjenosti človeka k »razdoru z resničnostjo«, skratka, o družbenem inženiringu in neznosni lahkosti manipulacije z množicami. Lemov pristop je izviren: napisal je jezikovno bravurozno besedilo, kjer se v tragično-komičnem spletu okoliščin obenem realizirata utopična in antiutopična različica zgodovine prihodnosti.

Stanisław Lem je tudi s tem delom dokazal, da ni le mojster fantastike, temveč predvsem pronicljiv mislec, ki ne mara ubirati bližnjic. Možni svetovi, ki jih je ustvarjal z nebrzdano silo imaginacije, namreč vrejo iz erudicije in vselej pripovedujejo o človeštvu tukaj in zdaj.

Tatjana Jamnik

Stanisław Lem (1921–2006) sodi med svetovne klasike znanstvenofantastične literature. Rodil se je v Lvovu. Zaradi druge svetovne vojne je prekinil študij medicine in pod nemško okupacijo s ponarejenimi dokumenti delal kot avtomehanik in varilec. Bil je tudi aktiven član odporniškega gibanja. Leta 1946 je izdal pesniški prvenec in prvo znanstvenofantastično besedilo, novelo Človek z Marsa. Pisal je znanstvenofantastične in detektivske romane ter kratko prozo, avtobiografske romane, futurološko-filozofske in literarne eseje, feljtone, pesmi, scenarije za radijske in televizijske oddaje, filmske scenarije, drame, pa tudi spremne besede in uvode v dela drugih avtorjev (mdr. bratov Strugacki in Philipa K. Dicka) ter knjižne recenzije.

V slovenščino je bilo doslej prevedenih sedem Lemovih romanov, Nepremagljiva, Magellanov oblak, Seneni nahod, Eden, Solaris, Gospodov glas in Futurološki kongres, zbirke kratke proze Zgodbe o pilotu Pirxu, Zvezdni dnevnik Ijona Tihega in Kiberiada ter drama Mesečna noč.

Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, K. Čapek, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, M. Fertacz, A. Jakimiak, H. Klimko-Dobrzaniecki) ter besedila s področja humanistike.

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo