Iztok Osojnik: Newyorška trilogija

Je Newyorška trilogija roman ali dnevniška pripoved? Opisuje resnična dejstva ali izmišljene dogodivščine zasebne detektivke in pisateljice? Je človek, ki ga detektivka zasleduje, zločinec ali stranka, ki jo je najela, da sledi skrivnostnemu moškemu? Je bil zločin storjen ali pa se šele bo zgodil? Ali gre za poskus uglednega pisatelja preprečiti, da bi pripovedovalka uspešno končala svoj roman, javno razkrila kočljivo ljubezensko razmerje, ki ga ima z neko gospodično, in tako ogrozila svojo stranko, ki v istem trenutku kot ona prav tako piše, in to celo isti roman? Kdo sploh je prvoosebni pripovedovalec oziroma pripovedovalka, ki se je nekega dne nepojasnjeno pojavila v mestu vseh mest, v New Yorku, tako rekoč na kraju zločina? Knjiga, ki jo držimo v rokah, odpira vsa ta vprašanja in nanje daje povsem nepričakovane odgovore. Vsekakor nas povleče v vrtinec velemestnega življenja pa tudi v skrivnosti ustvarjalnega vrenja, v blodnjak slik, misli in dogodkov, ki se ne tičejo samo New Yorka in Amerike, temveč imajo univerzalni pomen in globalni domet. Pripovedovalka v nastajajoči knjigi spretno krmari po velemestnih ulicah in z detektivsko pozornostjo počasi razvozlava mnoge na videz nepomembne podrobnosti v široki paleti tem. Med ustvarjalnim procesom pa se ji poraja še eno vprašanje: Kdo zares piše oziroma nadzoruje njeno pisanje? Je to znameniti newyorški pisatelj Paul Auster ali pa kar namizni računalnik, ki kot nekakšen agent in kibernetični robot z eno od razpredenih niti nevidne pajčevine vsakdanje tehnološke realnosti neposredno vodi in nadzoruje tudi njeno pisanje, s tem ko nepričakovano vdira v tok njene pripovedi, ga ustavlja, briše in preusmerja potek dogodkov ter misli, ki se razkrivajo v nezavednem pripovednem toku? In kakšno vlogo igra Duff Allen, pisatelj, ki se pojavi proti koncu knjige kot učitelj literature brez ene same objavljene knjige, ki s študenti na seminarju sklada svojo literarno opero? Knjiga, ki jo pišejo vsi ti liki, je skupno delo, razpeto v večkotniku med brooklynskim predmestjem in manhattanskim otokom pa vse do Tennesseeja na jugu in znamenitih akademskih ustanov ob reki Hudson na severu. Gre za hibridni žanr, ki ga ni mogoče enoznačno opredeliti, a se nedvomno bere kot napet kriminalni roman ali, bolje rečeno, kot parodija na kriminalko, pretkana z mnogimi duhovitimi in tehtnimi premisleki o življenju in svetu v današnjem času.

Bralka

Iztok Osojnik (1951) je pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist, slikar, svetovni popotnik in književni prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti (pri profesorju Dušanu Pirjevcu), podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem. Je začetnik vrste umetniških gibanj (podrealizem, Garbage Art (Kjoto), Papa Kinjal Band, Hidrogizme itn.) ter številnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Simpozij Miklavža Ocepka, Zlati čoln itn.). Je tudi ustanovni član odmevne umetniške glasbeno-literarne skupine IGNOR.

Doslej je izdal več kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirke Kosovel in sedem palčkov (2015), Hamlet (2016), Mah in srebro (2017), L za Brooklyn (2018) in Udovic (2019), romane Srčeva desetka (1992), Melinda Podgorny (1998), Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni (1999), Temna snov (2005) in Svinje letijo v nebo (2012), zbirke esejev in študij Nasmeh Mone Lize (2005), Homo politicus (2006) in Symposia (2015) ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Poleg tega redno objavlja razprave s področja komparativistike, filozofije in politične teorije v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih. Njegova besedila so prevedena v več kot 25 jezikov.

Za svoje delo je prejel vrsto uglednih domačih in mednarodnih nagrad: Župančičevo nagrado (1992), Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), italijansko nagrado Furlanije-Julijske Krajine za poezijo (2002), hrvaško Lucićevo nagrado (2004), mednarodno literarno nagrado KONS (2011) in nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti (2018).

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo