Olga Tokarczuk: Dnevna hiša, nočna hiša

Olga Tokarczuk
Dnevna hiša, nočna hiša
Prevedla Jana Unuk
Spremna beseda: Jana Unuk
Jezik: slovenščina
Št. strani: 386
Format: 130x200 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Apokalipsa
Leto izdaje: 20105
Zbirka: Apokalipsa, 16
ISBN 961-6314-75-0

Roman, ki je po formi precej poseben, je sestavljen iz različnih zgodb, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, a so med seboj kljub temu tesno povezane in pravzaprav predstavljajo celoto. Pripovedovalka poletja preživlja v stari hiši na poljskem podeželju v bližini vasice Nowa Ruda. Družbo ji dela soseda Marta, starka, ki je zelo posebna in skrivnostna in s katero ob opravilih in pogovorih preživlja prosti čas. Roman vsebuje obsežno vložno zgodbo o svetnici Kümmernis, pa recepte za jedi z (tudi strupenimi) gobami, osebne zgodbe nekaterih vaških posebnežev ... Zelo pomembno mesto v romanu imajo tudi sanje, lastne, ki jih pripovedovalka zapisuje, ter tuje, ki jih prebira na spletu.

Olga Tokarczuk (1962, Sulechów) je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, bila je med pobudniki vroclavskega Festivala zgodbe, danes pa soorganizira festival Gore literature v Nowi Rudi. Živi v Vroclavu in v Krajanowu. Napisala je deset romanov: Potovanje ljudi knjige (1993), E. E. (1995), Pravek in drugi časi (1996, slov. 2005), Dnevna hiša, nočna hiša (1998, slov. 2005), Zadnje zgodbe (2004), Ana In v grobnicah sveta (2006), Beguni (2007, slov. 2010), Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (2009, slov. 2014), Jakobove bukve (2014, slov. 2017) in Empuzij (s podnaslovom Naravnozdravilska srhljivka, 2022), novelistične zbirke Omara (1998), Igra na veliko bobnih (2002) in Bizarne zgodbe (2018, slov. 2020), esejistična dela Punčka in biser (2001), Trenutek medveda (2012) in Pozorni pripovedovalec (2020, slov. 2022) ter slikanico Izgubljena duša (2017). Pred Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 je prejela veliko drugih literarnih nagrad, mdr. nagrado Zveze poljskih založnikov za prvenec (1995), nagrado Sklada Kościelskih (1997), dvakrat Nike (2008 za Begune, 2015 za Jakobove bukve), petkrat Nike bralcev, vilenico (2013), mednarodno nagrado man booker (2018), francosko nagrado Transfuge za najboljši evropski roman, literarno nagrado Jana Michalskega (obe 2018 za Jakobove bukve) in druge. Po njenih delih je bilo posneto veliko filmov, pogosto jih uprizarjajo na odru, po Ani In v grobnicah sveta pa sta nastala strip Daniela Chmielewskega Jaz, Nina Šubur in opera Aleksandra Nowaka Ahat ilī – sestra bogov, obeta pa se še računalniška igra Ibru.

Jana Unuk (1959) je prevajalka leposlovja in humanistike, urednica, Sovretova nagrajenka (2006). Prevaja poljsko prozo (B. Schulz, O. Tokarczuk, A. Stasiuk, M. Tulli, J. Bator, P. Huelle, S. Chwin, I. Karpowicz, J. Dukaj, J. Dehnel, I. Ostachowicz, M. Łoziński, W. Gombrowicz, H. Krall, I. Fink, G. Herling-Grudziński, R. Spiegel, M. Szczygieł, D. Vogel, W. Grzegorzewska, J. Fiedorczuk, M. Sieniewicz, R. Rak, K. Varga), poezijo (C. Miłosz, W. Szymborska, A. świrszczyńska, T. Różewicz, A. Wat, Z. Herbert, J. Hartwig, H. Poświatowska, M. B. Kielar, Z. Ginczanka, E. Sonnenberg, T. Różycki, K. Dąbrowska), dramo (P. Demirski), iz srbohrvaščine D. Karahasana, F. Davida, V. Stevanovića, F. Duraković, iz angleščine V. Woolf, I. B. Singerja.