Nadja Kapelj Žmak: Vas Kal pri Pivki

Nadja Kapelj Žmak
Vas Kal pri Pivki: Hišna imena in druga kulturna dediščina
Spremna beseda: Tatjana Jamnik
Vsebinski pregled: Ladislav Šabec, Aleksander Smrdel in Marjo Kapelj
Jezik: slovenščina 
Št. strani: 72
Format: 210x270 mm
Vezava: trda 
Založba: Društvo za trajnostni razvoj Ha-Li Harmonija življenja
Leto izdaje: 2026
ISBN 978-961-97378-0-4

Domoznansko delo Nadje Kapelj Žmak predstavlja kulturno dediščino notranjske vasi, ki slovi po kamnoseštvu. Na Kalu se še vedno uporabljajo hišna imena, prav tako pa domačini skrbno ohranjajo svoje narečje in specifično vaško izrazje, povezano s stvarnostjo kraja, kraške pokrajine in tradicionalnih dejavnosti tamkajšnjega prebivalstva.

Poleg hišnih imen so še vedno v rabi tudi domača zemljepisna imena, s katerimi so predniki poimenovali kraške jame in vodotoke ter stoječe vode. Vaška »štirna« je s svojimi stopnicami pravi stavbarski unikum, in to ne le na Slovenskem. Klesani kamen kraj zaznamuje že stoletja, zato nas avtorica v posebnem poglavju seznani s kamnoseško delavnico in narečnimi izrazi za kamnosekovo orodje. Grad Ravne spoznamo v luči njegove prepletenosti z vaškim življenjem, zlasti skozi anekdote. Prav zapis ustnega izročila daje tej monografiji posebno pozlato. Pripovedi vaščanov, ki se prenašajo od ust do ust, iz roda v rod, pričajo o tem, da naselbina, ki sodi med najstarejše v Pivški kotlini, še vedno živo utripa. Besedilo spremljata bogato slikovno gradivo in slovarček, v katerem so podrobneje pojasnjene ključne realije kalanskega kozmosa.

Ta knjiga je časovna kapsula, ki nosi poslanico prihodnjim pokolenjem Kalanov, da bodo lažje ohranjali vez s svojimi koreninami. Obenem pa je dragocen etnografsko-dialektološki vir za vse, ki jih zanima pestra kulturna tradicija slovenskih narečnih skupnosti.

Tatjana Jamnik

Nadja Kapelj Žmak (1964) je zaključila ekonomsko in zdravstveno šolo v Ljubljani. Po nekajletnem delovanju na področju računovodstva in komerciale se je zaposlila v psihiatrični ambulanti.

Veliko je delala kot prostovoljka v humanitarnih organizacijah. Konec devetdesetih let se je izobraževala za delovanje v skupini Hospic in delala v društvu Tvoj telefon, ki nudi brezplačno psihološko pomoč v stiski in pomoč prek linije Sopotnik. Med pisanjem diplomskega dela Osebe z demenco v domačem okolju – stiske in zlorabe se je vključila v delovanje društva Spominčica. Bila je pobudnica in nosilka začetnih aktivnosti društva Spominčica na Postojnskem.
Že od rane mladosti je bila navdušena zbiralka starih predmetov, zlasti fotografij, stekla in keramike. Poleg tega se je rada pogovarjala s starejšimi ljudmi in si zapisovala njihove pripovedi. Za resnejše pisanje je našla čas šele v svojih poznih petdesetih letih.

Vse življenje je preživela v kamnoseški vasi Kal, obkrožena s kamnom, ironija pa je hotela, da je njen prvi prispevek v knjigi Skrivnosti lesenega kovčka (2023) obravnaval vlogo obdelave lesa pri rehabilitaciji. Sedaj svoj čas posveča raziskovanju v rojstni vasi Kal pri Pivki in pisanju o njenih zanimivostih.

Prelistaj knjigo:

• odlomek