Alojzija Zupan Sosič: Berem pesmi

Alojzija Zupan Sosič
Berem pesmi
Recenzenta: Darja Pavlič, Iztok Osojnik
Jezik: slovenščina
Št. strani: 232
Format: 140x216 mm
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2025
Zbirka: Uvid, 7
ISBN 978-961-7020-99-1

Knjiga z na videz preprostim naslovom Berem pesmi je v slovenskem prostoru prepotreben unikum, saj prinaša posrečen spoj osebnega pristopa in literarnovedne poučenosti, ki lahko nagovori tako nebralce poezije kot tudi njene bralce na različnih stopnjah literarne zmožnosti. Na vprašanje, kako brati pesmi, avtorica ne odgovarja suhoparno, ampak z lastnim zgledom, torej tako da natančno razišče in opiše, kako se sama odziva na izbrane pesmi. Pri tem se opira na izčrpno znanje o različnih teoretskih izhodiščih, jih sistematično razvrsti in ovrednoti.

V prvem delu knjige se avtorica strastno zavzame za branje pesmi, pri čemer našteje celo paleto koristi, ki jih prinaša to domnevno nekoristno početje. Kot ugotavlja, branje pesmi senzibilizira in izostri dojemanje ne le jezika, temveč tudi realnosti, v kateri živimo. Predlogi za inovativno in nesuhoparno branje ter interpretacijo pesmi zajemajo osredotočenost na anonimnost, zgodbenost, zvočnost, oblikovnost ter motivno in tematsko podobnost. To poglavje je dragoceno vodilo za vse, ki se ukvarjajo z vodenjem interpretacij, vendar hkrati nagovarja posameznike, ki se branja pesmi lotevajo sami zase.

Drugi del znanstvene monografije prinaša štiri izčrpne študije primerov, ki izhajajo iz različnih sodobnih teoretskih pristopov. Avtorica ugotavlja, da je literarno branje v 21. stoletju tesno povezano s feminizmom in postfeminizmom, teorijo spolne identitete in kvir teorijo, postklasično teorijo pripovedi in afektivno hermenevtiko, uvaja pa tudi kogmotivni in holistični pristop z upoštevanjem interpretativnega fokusa in lirske dominante. Tako prvi kot drugi del knjige bralca usmerjata v poglobljeno branje oziroma v dialogiziranje, ki nas uči »ceniti in razumeti Drugega in to, kar govori, kot pesnik in kot bralec, da bi bili tudi mi razumljeni od drugih in od sebe«.

Darja Pavlič

Poiesis, kot pravi že Platon, je tista dejavnost, ki neobstoječe prevaja v bivajoče. Poezija je torej ontološki agregat biti in obstoja sveta. V tem se funkcija jezika v poeziji radikalno razlikuje od jezika kot funkcije pomena, informativnega stroja ali sporočilne komunikacije.

Monografija Berem pesmi preusmerja pozornost nazaj k pomenu poglobljenega branja onkraj razvedrilnosti. Avtorica poudarja, da je jezik poezije večplasten, celovit, zgoščen, zahteven, prodoren, intuitiven, jasen in celovit, nikakor pa ne naiven, saj ga odlikuje nenehna samoozaveščenost. Kot tak je za površnega bralca in začetnika naporen. A pesniški jezik ni samo nikoli do konca zgrajena hiša biti, ampak tudi tkivo, ki ustanavlja in povezuje človeško družbo že od začetka civilizacije dalje. Pesniški jezik ostaja najfinejša svilna čipka družbene ustanove tudi danes.

Poglobljeno branje poezije v današnjem času ponuja alternativo nihilističnemu razsipavanju in uničevanju sveta. Tudi v preteklosti se je izkazalo, da je branje poezije nudilo možnost za presežni družbeni odziv na krizo, ki je v bralcih prebudil njihove najustvarjalnejše potenciale in svobodno voljo do življenja. Spomnimo se npr. na Kajuha in druge pesnike v času vojne pri nas in po svetu. Poezija je jezik biti. Njeno branje pa je način, kako aktivirati doživljaj, ki mu Alojzija Zupan Sosič na nekem mestu domiselno reče »zaskeleti v globino«. Dokler interpretacija in dojemanje pesmi v vsej njeni celovitosti slonita na tem temelju, navzlic divjanju posthumanističnega in militarističnega imperializma še nista rekla zadnje besede. Dokaz za to je prav knjiga Berem pesmi, temeljno znanstveno delo in hkrati širše prepotrebni vir splošne literarne vednosti, kako brati literaturo v današnjem času – ne le poezijo, saj je vsa literatura kot taka v svojem globokem jedru vedno tudi poezija. In takšna naj bi bila tudi vsaka živa interpretacija.

Pred nami je knjiga, ki jo lahko dojemamo kot uvod v celovit in polemičen pogovor o poeziji, nikakor ne na splošno, ampak šele potem, ko smo poglobljeno prebrali in doživeli kakšno povsem konkretno pesniško knjigo. Ali celo več knjig. To pa je tudi bistvo bralnih klubov, ki jih žene prav zavest o nujnosti poglobljenega branja literature in pogovora o njej, ki sta ključna za oblikovanje zdrave, ustvarjalne, modre in empatične, etične družbe.

Iztok Osojnik

Alojzija Zupan Sosič (1964) je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavila je knjige in razprave v slovenščini in drugih jezikih ter uredila več antologij in zbornikov simpozijev oz. seminarjev. Je tudi soavtorica srednješolskih učbenikov in znanstvenih monografij doma in v tujini. Objavila je pet samostojnih znanstvenih monografij, med katerimi so že štiri prevedene v tuje jezike, monografija Teorija pripovedi (2017) pa je prevedena celo v hrvaščino in angleščino (Teorija pripovijesti; A Theory of Narrative, 2022). Predsedovala je žirijam za različne literarne nagrade; bila je podpredsednica upravnega odbora za Cankarjevo nagrado. Vodila je projekt z naslovom Drugi v slovenski in bosanski književnosti in sodelovala pri različnih projektih; šest let je bila predsednica programa STU (v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti), dve leti predstojnica oddelka, eno leto predsednica maturitetne komisije, trenutno pa je članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij. Kot (gostujoča) profesorica je predavala na univerzah v domovini in izven nje: na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, v Argentini, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Braziliji, Italiji, Kostariki, Kubi, Litvi, Severni Makedoniji, Rusiji, Srbiji, Španiji, Ukrajini, Veliki Britaniji in ZDA. Področja njenega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, sodobna slovenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija.

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo
  
• povzetki poglavij in knjige
• Chapter Abstracts and Book Summary & About the Author