Alexandra Berkova: Temna ljubezen

Alexandra Berková
Temna ljubezen
Prevedla in spremno besedo napisala Tatjana Jamnik
Jezik: slovenščina
Število strani: 168
Format (mm): 129x198
Vezava: mehka
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2012
Zbirka Eho, 1
ISBN 978-961-93382-1-6

Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe: celovito prikazuje degradacijo ženskosti, usodo žensk, ujetih v tradicionalne partnerske odnose in družbene vloge, ter uničujoče učinke, ki jih ima moški način vodenja družbe za ljudi, živali in naravno okolje.
Skozi prvoosebno pripoved postopoma spoznavamo protagonistko Karolíno, njen odnos do sebe in z najbližjimi, ter sledimo njeni preobrazbi v procesu samospoznavanja in samoočiščevanja. Iz začetne viktimizacije se Karolíni uspe prebiti do spoznanja, da je za svoje življenje odgovorna sama – da ji ni treba škodovati sama sebi in da zmore poskrbeti zase. Ena ključnih tem v knjigi je tako odgovornost ženske do same sebe.
Avtorica pa tudi karikira delovanje postkomunistične države, npr. njeno neracionalno organizacijo, namnožitev uradnikov, skorumpiranost politikov, ukinjanje socialne države. Skupine, ki držijo v rokah vse vzvode moči, so predstavljene z alegorijo Belega, Zlatega in Rdečega prašiča. Ti delujejo samovoljno in despotsko, ljudstvo jih v resnici ne briga kaj dosti, njihovi varčevalni ukrepi so namenjeni zgolj utrjevanju lastnega oblastniškega položaja.
Ob branju Temne ljubezni se zavemo lastne ujetosti v vcepljene vzorce razmišljanja in obnašanja. Kar naenkrat ne beremo več tuje zgodbe, ob kateri lahko kvečjemu sočustvujemo z junaki – ta knjiga govori o meni, o tebi, o nas vseh, tiče se nas vseh: žensk in moških.

Alexandra Berková (1949–2008) je češka prozaistka, scenaristka, esejistka in publicistka. Študirala je na Filozofski fakulteti v Pragi, kjer je tudi doktorirala. Sprva je bila zaposlena kot knjižna urednica, pozneje se je preživljala s honorarnimi deli, mdr. je pod psevdonimi pisala scenarije za Češkoslovaško televizijo. Od začetka 90. let je poučevala kreativno pisanje na Zasebni gimnaziji Josefa Škvoreckega in na Literarni akademiji v Pragi. Sodelovala pri ustanovitvi češkega Društva pisateljev, Gruče čeških pisateljev Mamut in gibanja Nova humanost, pomembno vlogo je odigrala tudi pri oživitvi češkega PEN-kluba.
V svojih knjigah, publicističnih besedilih in javnih nastopih je opozarjala na anomalije češke družbe, kot so neenak položaj žensk, ksenofobija in nestrpnost nasploh. Njen kratkoprozni prvenec Knjiga z rdečimi platnicami (1986, 1988, 2003) je s 60.000 prodanimi izvodi postal prodajna uspešnica, za roman Magorija ali Zgodba velike ljubezni (1991) pa je prejela prestižno nagrado Egona Hostovskega. Napisala je še knjige Trpljenje vdanega Zmeneta (1993; slov. prevod 2004), Temna ljubezen (2000) in Banalna zgodba: Filmska zgodba o preprosti življenjski poti (2004).

Prelistajte knjigo:

• odlomek romana

Odmevi:

• Oddaja Svet kulture. Radio Slovenija, 3. program Ars, 4. 12. 2012. Prispevek pripravil Vlado Motnikar.
• Matej Krajnc, Robni zapisi. Literatura št. 1-2 (2013). 295.